LEON BATTISTA ALBERTI

UVOD

Leon Battista Alberti, rojen 14. februarja 1404 je bil v času renesanse italijanski umetnik, pesnik, duhovnik, lingvist in filozof.

Slika 1: Leon Battista Alberti, 1435, portret

ŽIVLJENJE

Šolal se je v Bentkah in Boloniji, kjer je študiral pravo in teologijo. Nato je prepotoval Francijo, Belgijo in Nemčijo. V Rim je prispel pod okriljem Papeža Evgenija IV, leta 1432. Antične zgradbe in takrat odkrita Vitruvijeva univerza, je povzročilo zanimanje Albertija za arhitekturo.

V času, ki ga je preživel v Rimu, se je ukvarjal s teoretičnim delom in napisal De Famiglia in Descriptio Urbis Romae v katerem razpravlja o zgradbah antičnega porekla.

Slika 2: Alberti, 1450, Knjiga De Pictura

Albertova umetnost v grajenju temelji na 6 elementih:
1. okolje
2. mesto
3. razpored
4. stene
5. streha
6. okna

Alberti zastopa mišljenje, da je med projektom potrebno upoštevati čvrstost in lepoto zgradbe. To ga smatra za začetnika novega poglavja v arhitekturi. Njegovo razpravljanje o problemih arhitekture, med katerimi so simbolika in pomen nekaterih elementov in zgradb še posebej obdelani, nam poda podatek o osnovnem konceptu renesančne arhitekture na splošno.

Alberti se ni ukvarjal s praktičnim vidikom stavb in zelo malo njegovih del so izpeljali do konca. Kot oblikovalec in študent Vitruviusa, se je zgledoval po naravi in prekladni arhitekturi. Vizualni izgled je postavil pred strukturnim in pravilno uporabil klasične zapovedi, za razliko od njegovega sodobnika Brunelleschi, ki je preklade in stebre uporabljal po svoji interpretaciji. Med Albertovimi pomisleki je bil tudi vpliv arhitekture na družbo. To je zelo dobro nakazano pri palači Rucellai, s podolgovato klopjo na nivoju kleti.

V Rimu je bil zaposlen pod okriljem papeža Nikolaja V za katerega je restavriral Rimski akvadukt Acqua Vergine.

ZNANA ARHITEKTURNA DELA

Tempelj Malatestiano, Rimini

Tukaj je Alberti obnovil gotsko cerkev. Fasada je sestavljena iz dinamičnih vzorcev, vendar je ostala nedokončana.

Fasada palače Rucellai

Zasnova pročelja palače Rucellai je bila ena od številnih nalog za družino Rucellai. Zasnova sestavlja mrežo plitvih pilastrov in oblog narejenih na klasičen način. Notranje dvorišče vsebuje korintske stebre. Palača je postavila temelje uporabe klasičnih elementov, ki se je začelo na začetku uporabljati na civilnih stavbah, šele kasneje pa tudi na palačah. Delo je izvedel Bernardo Resselino.

Santa Maria Novella

Zgornji del fasade je bil konstruiran posebno za oblikovanje Albertija. To je bila zahtevna naloga saj je spodnji del cerkve že imel tri vhode in šest gotskih niš, ki vsebujejo grobnice. Zasnova vključuje tudi očesno okno, ki je bilo že narejeno. Alberti na vhodu predstavi klasične funkcije in polikromirano fasado na način, ki vključuje klasična razmerja in elemente, kot so pilastri, obloge in pediment v klasičnem slogu. Najbolj znana značilnost te tipične triladijske cerkve je način, na katerega je Alberti rešil vizualni problem različnih ravni osrednje ladje in precej nižjih stranskih ladij. Naredil je tudi dva velika rokopisa, ki sta postala standardna lastnost na cerkvenih pročeljih v kasnejšem obdobju Renesanse, Baroka in Klasicizma.

Pienza

Albertija obravnavamo kot svetovalca za oblikovanje Piazza Pio II, Pienza. Začetek preoblikovanja vasi, ki se je prej imenovala Corsignano, je bil okoli leta 1459. Piazza je trapezoidne oblike omejena z štirimi stavbami, s poudarkom na katedrali Pienza in prehodih na obeh stranskih odprtinah, ki dajeta pogled na krajino. Glavni del za prebivanje, Palazzo Piccolomini, na zahodni strani vsebuje tri zgodbe, ki jih oblikujejo pilastri in tečaji, s dvojno osvetljenim prečnim oknom. Ta struktura je podobna Albertijevi palači Rucellai v Firencah in drugim kasnejšim delom.

Zadnji del palače, ki leži na jugu je definiran v loži v treh nadstropjih, ki ima pogled na zaprt italijanski renesančni vrt Giardino in čudovit pogled na daljne pokrajine. Pod vrtom je narejena obokana stojnica za 100 konjev. Zasnova, ki je radikalno spremenila pogled mesta, vključuje palačo za papeža, cerkev, mestno dvorano in stavbo za škofe, ki spremljajo papeža na njegovih potovanjih. Pienza se šteje kot zgodnji primer renesančnega urbanističnega načrtovanja.

Sant’ Andrea, Mantua

Bazilika se je začela graditi leto pred Albertijevo smrtjo. Bila je zgrajena do konca in je eno najpomembnejših Albertijevih del, po zaslugi motiva na slavoloku, fasade in notranjega interjerja, ki je vplival na številna naslednja dela. Alberti je vlogo arhitekta dojemal kot vlogo oblikovalca in ni imel interesa za gradnjo.

Slika 3: Alberti, 1450, detajl templja Malatestiano

Slika 5: Alberti, 1451, okno palače Rucellai,

Slika 4: Alberti, 1451, palača Rucellai

Slika 6: Alberti, 1456, pročelje Santa Marie Novelle

Slika 7: Alberti, 1462, Pienza Piazzo Pio

Slika 8: Alberti, 1472, Sant Andrea Matua

Slika 9: Alberti, 1456,drugo nadstropje pročelja Santa Marie Novelle

Slika 10: Alberti, 1456, detajl pročelja Santa Marie Novelle

POVZETEK

Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf. Velja za enega prvih vsestranskih ustvarjalcev oz. homo universalis.

Albertijevo življenje je opisano v knjigi Življenje umetnikov Giorgia Vasarija kot enega izmed najodličnejših slikarjev, kiparjev in arhitektov.

Med njegova najznamenitejša arhitekturna dela sodijo pročelje palače Rucellai v Firencah, ki je kasneje močno vplivala na podobo mestne palače, manjša bazilika Tempio Malatestiano v Riminiju, ki velja za eno najznamenitejših cerkva v Italiji, zgornji del fasade dominikanske cerkve Santa Maria Novella, ki je bila štiri stoletja vzor arhitektom cerkva, ter njegovo najpomembnejšo delo, bazilika svetega Andreja v Mantovi s portalom v obliki slavoloka.

Alberti je napisal tudi številne vplivne razprave na temo umetnosti, med katerimi sta najvplivnejši O slikarstvu (Della pictura), ki je prva znanstvena študija perspektive, ter O umetnosti gradnje (De Re Aedificatoria), ki je prva renesančna arhitekturna razprava.

SUMMARY

Leon Battista Alberti was an Italian humanist, artist, architect, poet, priest, linguist, philosopher and cryptographer. He is known as one of the first versatile creators otherwise called homo universalis.

Alberti’s life was described in Giorgia Vasari’s Lives of the Most Excellent Painters, Sculptors, and Architects.

Amongst his most famous works we count Tempio Malatestian, Palazzo Rucellai and Santa Maria Novella.

VIRI

Literatura:

Slike:

AVTORJI

ZUPANEC Anja

PONJEVIĆ Melisa 2018-19

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja